Predstavitev

Kdaj je bila ustanovljena KSS Pergam

Konfederacija sindikatov Slovenije PERGAM, skrajšano ime je KSS Pergam, je bila ustanovljena 15. junija 1991 na ustanovni skupščini na podlagi sklepov skupščin sindikatov:

  • Sindikata papirne dejavnosti Slovenije,
  • Sindikata grafične dejavnosti Slovenije,
  • Sindikata založniške dejavnosti Slovenije,
  • Sindikata časopisno-informativne dejavnosti Slovenije in
  • Poklicnega sindikata vzdrževalcev.

Korenine KSS PERGAM segajo vse v leto 1867, ko se je organizirala delavska organizacija tiskarjev. Novembra tega leta, le nekaj dni potem, ko je Avstro-Ogrska novembra 1867 sprejela zakon, s katerim je dovolila ustanovitev delavskih izobraževalnih društev, so ljubljanski tiskarji na sestanku sklenili ustanoviti svoje “izobraževalno” društvo, ki je bilo uradno ustanovljeno 9. februarja 1868 (Jurač 1968; Fischer 1981, 3-20; Stiplovšek 1989, 123-137; Stiplovšek 1990, 8; Jurač, 1994) kot prva delavska organizacija na Slovenskem. Od takrat pod različnimi imeni in v različnih krovnih organizacijah nepretrgano deluje vse do danes. Ko je Avstro-Ogrska leta 1870 odpravila zakon o prepovedi delovanja “strokovnih organizacij”, se je izobraževalno društvo preoblikovalo v strokovno organizacijo in se še javno začelo zavzemati za socialno-ekonomske cilje svojih članov. člani Izobraževalnega društva za tiskarje v Ljubljani so ustanovili “tarifno komisijo”, ki je sodelovala v pogajanjih za višje mezde, organizacija pa je hkrati zbirala sredstva za člane, ki bi jih tiskarne morebiti odpustile, če bi se odločili za stavko. Poleg ekonomskih dejavnosti je organizacija tiskarjev delovala na širšem področju izobraževanja, solidarnostnih pomoči in celo posredovanja dela: skrbela je za izobraževanje tiskarjev in vajencev, za katere je z delodajalsko organizacijo leta 1924 celo ustanovila grafično strokovno šolo (Jurač 1968, 36-37); zbirala je knjige in vodila knjižnico; organizirala je vzajemno samopomoč za bolne in onemogle člane, podpore za brezposelne, popotne tiskarje, sirote in vdove (Jurač 1968, 42); ustanovila je zadrugo za oskrbo članov z, denimo, premogom; imela je celo posredovalnico za delo. V obdobju med obema vojnama so člani prispevali okoli 20 odstotkov svojih dohodkov za podporne dejavnosti, med katerimi je podpora za brezposelne predstavljala največji strošek.

Organizacija tiskarjev je bila prva, ki je sklenila kolektivno pogodbo na Slovenskem. Leta 1872 je sklenila mezdno pogodbo z ljubljanskimi tiskarnami, leta 1890 pa pravo kolektivno pogodbo, ki je veljala na območju Ljubljane in Novega mesta. Pogodba je vsebovala dogovor o minimalni mezdi, akordnih postavkah za stavce in omejitev zaposlovanja pomočnikov in vajencev (Stiplovšek 1989, 125). Leta 1895 se je Zveza avstrijskih društev tiskarjev, črkolivcev in sorodnih strok, katere član je bilo Društvo tiskarjev na Kranjskem, dogovorila za kolektivno pogodbo, ki je veljala za celo območje Avstro-Ogrske. Ta kolektivna pogodba je vključevala minimalne mezde, akordne postavke, dogovor o deveturnem delavniku, ureditev zaposlovanja vajencev in delavsko-delodajalsko razsodišče za poravnavo sporov pri izvajanju kolektivne pogodbe (Stiplovšek 1990, 39). Društvo je bilo aktivno tudi v mednarodnem okolju: pogodbe o sodelovanju je podpisalo s podobnimi društvi v Avstro-Ogrski in drugih državah, kot so Italija, Norveška, Srbija in Danska. S temi pogodbami so zagotovili bolniško zavarovanje in prispevke za potujoče tiskarje (Fischer 1981, 19), v primeru stavk pa so tuja društva prepovedala potujočim tiskarjem, da iščejo delo v tiskarnah, kjer so potekale stavke (Stiplovšek 1989, 128). Društva so si med seboj pomagala tudi s podporami in z denarno pomočjo: kranjsko društvo je, denimo, leta 1882 nakazalo 100 goldinarjev dunajskim stavkajočim tiskarjem (Fischer ibid.).

Delavska organizacija tiskarjev je imela tudi precejšnjo finančno moč. Društvo grafičnih delavcev v Sloveniji, kot se je imenovalo med obema vojnama, je zbralo tolikšno premoženje, da je lahko leta 1932 zgradilo Dom Grafike na današnjem naslovu Trg OF 14, z nakupi zemljišč na Gorenjskem in Pohorju pa je načrtovalo zgraditi počitniške hiše za svoje člane, a je vojna preprečila načrte (Jurač 1994, 25-27). Miroslav Stiplovšek (1989) je ocenil, da so bili socialni položaj tiskarjev in njihovi skupni uspehi nekaj posebnega med delavstvom. “S socialno-ekonomskimi boji je Društvo tiskarjev na Kranjskem v primerjavi s strokovnimi organizacijami drugih kategorij delavstva uspelo izbojevati za svoje člane najbolj ugodne gmotne in delovne pogoje, velike uspehe pa je doseglo na humanitarnem in izobraževalnem področju. Z različnimi podporami je učinkovito reševalo gmotni položaj svojih članov v stiski, z ustanovitvijo tarifnega fonda pa si je ustvarilo tudi solidne materialne pogoje za bojno sindikalno dejavnost. Te uspehe so pogojevala tudi dejstva, da so bili tiskarski delavci v celoti organizirani, zaradi značaja svojega poklicnega dela so bili v primerjavi z drugimi delavskimi kategorijami najbolje strokovno usposobljeni in splošno izobraženi.” (Stiplovšek 1989, 134-135.)

Kako se je KSS Pergam z leti razvijala

Leta 2000 sta v KSS Pergam vstopila:

  • Sindikat laboratorijske medicine Slovenije SILMES in
  • Sindikat medicinskih biokemikov Slovenije.

Leta 2001:

  • Sindikat Kliničnega centra Ljubljana in
  • Sindikati v zdravstvu Slovenije.

Leta 2003:

  • Sindikat cestnega gospodarstva Slovenije,
  • Sindikat delavcev zdravstvenega zavarovanja Slovenije in
  • Sindikat socialnega zavarovanja Slovenije.

V letu 2003 je bil reorganiziran Sindikat kopenskega prometa Slovenije, ki je v sestavi KSS Pergam od leta 1999.

Leta 2004 so se ji pridružili še:

  • Sindikat delavcev Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in
  • Sindikat delavcev Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje ter
  • Sindikat prometnih pilotov Slovenije.

Leta 2006:

  • Sindikat farmacevtov Slovenije SIFARM in
  • Novi sindikat lokomotivskega osebja NSLO.

Leta 2007:

  • Sindikat sevalcev Slovenije,
  • SINCE 07 –Sindikat centrov za socialno delo,
  • Sindikat Gospodarske zbornice Slovenije (GZS),
  • Železniški sindikat sprevodnikov.

Leta 2008:

  • Sindikat zaposlenih v nevladnih organizacijah NVO

Leta 2009:

  • FLORENCE – Sindikat medicinskih sester

Leta 2010:

  • Sindikat veterinarjev Slovenije

Leta 2011:

  • Sindikat pergamovih seniorjev

Leta 2012:

  • Visokošolski sindikat Slovenije

Leta 2015:

  • Sindikat pravnikov v pravosodju

Katere so še druge dejavnosti v okviru KSS Pergam

V okviru KSS Pergam so organizirani tudi sindikati drugih dejavnosti, kot so kemija, gradbeništvo, trgovina, lesarstvo, kovinska in elektroindustrija, tekstil, obrt in podjetništvo.

Kako KSS Pergam zastopa interese svojih članov

KSS Pergam in v njej povezani reprezentativni sindikati dejavnosti se pogajajo in sklepajo kolektivne pogodbe dejavnosti s splošno veljavnostjo, sindikati podjetij, povezani v KSS PERGAM, sklepajo kolektivne pogodbe na ravni delodajalca.
S pomočjo pravne službe KSS PERGAM in preko mreže individualne pravne pomoči se člani lahko informirajo in posvetujejo o svojih pravicah in jih uveljavljajo, kadar so le-te kršene. Sindikatom, povezanim v KSS PERGAM, pravna služba KSS PERGAM nudi polno strokovno podporo za sprožitev kolektivnih delovnih sporov in za vodenje socialnega dialoga v podjetjih.
KSS PERGAM ima svoje predstavnike v Ekonomsko socialnem svetu, tristranskem organu socialnih partnerjev in Vlade Republike Slovenije, ki spremlja stanje na ekonomskem in socialnem področju, ga obravnava ter oblikuje stališča in predloge v zvezi s temi področji in področji, ki imajo širok pomen za vse tri partnerje. V okviru Ekonomsko socialnega sveta KSS PERGAM s svojimi strokovnimi službami aktivno sodeluje pri pogajanjih za socialni sporazum, usklajevanju zakonodaje, ki ureja socialne pravice in pravice iz obveznega zavarovanja, kot so pokojnine, invalidnine, socialne pomoči, nadomestila in drugo ter področje delovnih razmerij in sistema kolektivnega dogovarjanja. Ekonomsko socialni svet sicer obravnava tudi ekonomski sistem, ekonomsko politiko, pravno varnost, sodelovanje z Mednarodno organizacijo dela in Svetom Evrope ter sorodnimi institucijami v Evropski uniji in državah članicah Evropske unije in za sindikate ter njihove člane pomembna vprašanja sindikalnih pravic in svoboščin ter soupravljanja delavcev.
KSS PERGAM zastopa interese delavcev tudi v tripartitno sestavljenih organih zavodov s področja socialnega zavarovanja (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije, Jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije) ter v raznih komisijah in drugih organih, kjer je prevideno sodelovanje predstavnikov sindikatov.

Kako deluje KSS Pergam

KSS Pergam je pravna oseba in samostojen nosilec pravic in obveznosti, opredeljenih v statutu, programu dela in drugih aktih. Sedež ima v DOMU GRAFIKA, Trg OF 14 v Ljubljani, v stavbi, ki je njena last in so jo zgradili grafiki iz svojega – sindikalnega denarja.
KSS Pergam v uresničevanju interesov in zahtev članov v skladu z mednarodnimi konvencijami deluje svobodno. Interesno se povezuje tudi z drugimi sindikati doma, v evropskem in svetovnem prostoru.
KSS PERGAM vodi in zastopa predsednik KSS PERGAM, najvišji organ med dvema generalnima skupščinama pa je predsedstvo KSS PERGAM, ki sprejema ključne odločitve s področja delovanja KSS PERGAM.
V okviru KSS PERGAM je organizirana pravna služba KSS PERGAM, ki nudi strokovno podporo vodstvu KSS PERGAM, sindikatom povezanim v KSS PERGAM in zagotavlja individualno pravno pomoč članom KSS PERGAM. Za zastopanje članov KSS PERGAM pred sodišči KSS PERGAM sodeluje z odvetniškimi pisarnami v različnih krajih Slovenije.

Iz česa se financira KSS Pergam

KSS Pergam financira svoje programe in dejavnost pretežno s članarino, katere največji del se namenja za brezplačno pravno pomoč članstvu, občasno manjši del svoje dejavnosti izvaja v okviru projektov, sofinanciranih s pomočjo Evropskega socialnega sklada.
Politiko financiranja programov in delovanja, višino članarine in osnovo za plačevanje članarine določajo Pravilnik o financiranju KSS Pergam, konfederalne pogodbe ter dogovori.
V skladu s pravilnikom KSS Pergam oblikuje tudi solidarnostne in stavkovne sklade.

Mednarodno povezovanje

KSS PERGAM je članica mednarodne sindikalne mreže UNI Global Union in evropske sindikalne mreže  UNI-Europa Graphical & Packaging  ter evropske sindikalne zveze IndustriALL European Trade Union, ki povezuje delavce iz proizvodnih dejavnosti, rudarstva in energetike, s sedežem v Bruslju.

V letu 2020 je KSS PERGAM postala tudi enakopravna članica Evropske konfederacije sindikatov javnega sektorja EPSU in svetovne zveze sindikatov za javni sektor PSI.


KSS PERGAM za nekatere svoje sindikate izvaja tudi storitve računovodenja, pri čemer spoštuje zaveze s področja varstva osebnih podatkov:

Zaveza o obdelavi osebnih podatkov – Zaveza_GDPR

 

Zastopstvo v organih in inštitucijah

KSS Pergam je članica v Ekonomsko-socialnem svetu – ESS, njeni predstavniki so zastopani v vseh pomembnih inštitucijah države in Evropske unije, kjer je članstvo partnersko sestavljeno.

Tako ima svoje člane v:

  • Skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije,
  • Svetu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije,
  • Svetu Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje,
  • Svetu za zdravje in varstvo pri delu Vlade Republike Slovenije,
  • Komisiji za ugotavljanje podlag za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidom,
  • Komisiji za poklicne standarde,
  • Strokovnem svetu za Lizbonsko strategijo,
  • Nadzornem odboru za Enotni programski dokument Republike Slovenije,
  • Nadzornem odboru za Operativni program razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013,
  • Nadzornem odboru za spremljanje Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020,
  • Delovni skupini za pripravo Programa za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2021-2027 (Program EKP),

ter v

  • Evropskem Ekonomsko-socialnem odboru – ECOSOC,
  • Evropski agenciji za varnost in zdravje pri delu,
  • Evropskem socialnem skladu,
  • Svetovalnem odboru za prosto gibanje delavcev pri Svetu Evropske Unije,
  • Multinacionalnem odboru Mednarodne sindikalne mreže – UNI,
  • Izvršnem odboru Mednarodne sindikalne mreže – UNI Global in UNI Europa,
  • Odboru za kolektivno dogovarjanje Industriall.

Iz vrst KSS Pergam je izvoljenih 28 sodnikov porotnikov.