Stališča in pripombe KSS PERGAM na Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva

5. 7. 2021 smo v Državni zbor RS ter poslanskim skupinam v Državnem zboru poslali stališča KSS PERGAM in predloge amandmajev k predlogu Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva. Omenjeno vsebino objavljamo v nadaljevanju.

Stališča in pripombe KSS PERGAM na Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva (EPA 1963-VIII)

Obveščamo vas, da tudi Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva (EPA 1963-VIII), tako kot številni drugi zakoni v zadnjem obdobju, ni bil predmet obravnave na Ekonomsko socialnem svetu, v nasprotju s pravili o delovanju Ekonomsko socialnega sveta in v nasprotju s posebnim protokolom, ki je bil sklenjen med vlado in socialnimi partnerji glede obravnave predlogov interventnih zakonov, ki neposredno naslavljajo spopadanje z epidemijo COVID-19 oziroma opravljanje njenih posledic. Nesporno bi predmetni zakon glede na njegovo vsebino moral biti predmet socialnega dialoga, ne pa da se zopet sprejema netransparentno, brez vključevanja javnosti in socialnih partnerjev, pri tem pa posega tudi v nekatere sistemske zakone in uvaja oziroma podaljšuje nekatere sporne rešitve iz dosedanjih interventnih zakonov.

Ker naših stališč nismo mogli izraziti v okviru Ekonomsko socialnega sveta, vam jih posredujemo v nadaljevanju in vas pozivamo, da jih povzamete in predlagate v zakonodajnem postopku.

 Amandma k 18. členu:

18. člen se črta.

Obrazložitev:

Nobenega razloga ni, da se za objekte, namenjene izvajanju zdravstvene dejavnosti in socialno varstvenih storitev institucionalno varstvo, ne bi uporabljale določbe ZJN-3, ki urejajo projektne natečaje. Menimo, da je potrebno tudi pri teh projektih, zlasti glede na napovedan Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v slovenski zdravstveni sistem od 2021 do 2031, zagotoviti transparentno in racionalno porabo javnih sredstev, čemur so določila ZJN tudi namenjena.

Pripomba k 19. členu:

Ureditev v 19. členu odstopa od ureditve v sistemu plač v javnem sektorju, hkrati pa na eni strani iz neznanih razlogov bolj ugodno obravnava direktorje (in ravnatelje) zgolj v delu javnega sektorja v primerjavi s celotnim javnim sektorjem. Opozarjamo tudi na predlagano ureditev dodatka za župane in podžupane v 40. členu, kjer je predlagana spet povsem nova ureditev dodatka, ki odstopa od siceršnje sistemske ureditve, pa tudi od predlagane ureditve za direktorje in ravnatelje iz 19. člena predmetnega zakona. Glede na to, da je namen člena očitno odpraviti stanje, ko nekatere skupine zaposlenih v javnem sektorju niso prejemale dodatka za nevarnost in posebne obremenitve, predlagamo, da se na enak način med prejemnike dodatka za neposredno delo s COVID pacienti po interventnem zakonu doda tudi zaposlene v laboratorijih, kjer analizirajo odvzete vzorce brisov za COVID in analizo biološkega materiala COVID pacientov, prav tako od 19.10.2020. To so nenazadnje tudi javno obljubili vladni predstavniki, pa vendar do ureditve tega vprašanja do danes še ni prišlo.

Pripomba k 23. členu:

Zavedamo se, da so potrebni ukrepi za spodbujanje odločanja za specializacijo iz družinske medicine zaradi pomanjkanja kadra na tem področju, vendar hkrati opozarjamo, da obstaja še vrsta drugih področij, številna od njih prav tako v dejavnosti zdravstva, kjer je kadrovska stiska izjemno velika in bi terjala ukrepanje. Predlagani dodatek za izbiro specializacije iz družinske medicine odstopa od ureditve v sistemu plač v javnem sektorju in nadaljuje prakse na nekaterih drugih področjih, kjer se skuša z različnimi ukrepi, ki vsi odstopajo o enotnega sistema in se med seboj razlikujejo, reševati kadrovske stiske po posameznih področjih. Menimo, da bi bilo potrebno najti enoten pristop k reševanju tovrstnih situacij.

Amandma k 26. členu:

Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

Delavec, ki je bil v karanteni na domu po stiku ali sumu stika z okuženo osebo in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela, ima pravico do nadomestila plače v višini, ki bi jo prejel, če bi delal.

Drugi odstavek se črta.

V sedmem odstavku, ki postane šesti odstavek se besedilo », drugim in tretjim« nadomesti z besedilom »in drugim«.

Ostali odstavki se ustrezno preštevilčijo.

Obrazložitev:

Menimo, da bi bilo potrebno z namenom omejitve širjenja virusa COVID-19 zagotoviti, da delavci, ki so bili v rizičnem stiku, ne bi bili prikrajšani pri svojem dohodku iz delovnega razmerja in da se posledično ne bi izogibali sporočanju izpostavljenosti rizičnim stikov, ne glede na to, kje je do takšnih stikov prišlo. Gre za predlog, ki ga sindikati izpostavljamo že praktično več kot eno leto, imele so ga tudi številne druge države, odsotnost tega ukrepa  pa je zagotovo dodatno pripomogla k temu, da so se okužbe na delovnih mestih širile v večji meri. V primeru novega vala bi bilo zato potrebno sprejeti takšen ukrep.

Amandma k 36. členu:

V 36. členu naj se 2. odstavek spremeni tako, da bo glasil:

»(2) Na nacionalni razpis se lahko prijavijo javni zdravstveni zavodi in drugi izvajalci zdravstvene dejavnosti v javni mreži. Izjemoma, če se na predhodno izvedeni razpis ne javijo javni zdravstveni zavodi in drugi izvajalci zdravstvene dejavnosti v javni mreži oziroma se ne javijo za vse razpisane zdravstvene storitve po vrsti in/ali količini, se lahko razpis iz prejšnjega odstavka ponovi tudi za zasebne izvajalce zdravstvenih storitev, ki imajo dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti ali so vpisani v register zasebnih zdravstvenih delavcev v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost.«

Dodajo se novi četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo:

»(4) Izvajalci zdravstvenih storitev, ki niso javni zdravstveni zavodi, morajo storitve, ki so razpisane z nacionalnim razpisom iz prvega odstavka tega člena, izvajati pod enakimi pogoji, kot jih izvajajo javni zdravstveni zavodi.

(5) Izvajalci zdravstvenih storitev, ki niso javni zdravstveni zavodi, storitev, ki so razpisane z nacionalnim razpisom iz prvega odstavka tega člena, ne smejo opravljati z zaposlenimi, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas v javnem zdravstvenem zavodu.

(6) Izvajalec zdravstvenih storitev, ki ni javni zdravstveni zavod, je dolžan v celoti povrniti vse stroške zdravstvenih storitev, ki so potrebne za odpravo posledic zapletov, do katerih je prišlo pri izvajanju storitev na podlagi nacionalnega razpisa iz prvega odstavka tega člena.«

V 37. členu naj se v 7. odstavku doda nov drug stavek, ki naj glasi:

»Delodajalec in javni uslužbenec se morata še pred začetkom opravljanja dodatnega dela dogovoriti o obsegu dodatnega dela, ki ga bo javni uslužbenec opravil in o plačilu iz tega naslova, ki ga bo za to prejel.«

Dosedanja drugi stavek postane tretji in se spremeni tako, da glasi:

»Direktor ali oseba, ki pri delodajalcu izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca, sprejme mesečno sklep o izplačilu in višini delovne uspešnosti iz naslova nacionalnega razpisa za posameznega zaposlenega glede na dodatno opravljeno delo.«

Obrazložitev:

V KSS PERGAM se strinjamo, da je dostopnost do zdravstvenih storitev trenutno ena od kritičnih točk zdravstvenega sistema in da je odprava nedopustno dolgih čakalnih dob vsekakor cilj, ki bi ga bilo potrebno doseči. Menimo tudi, da bi si bilo potrebno prizadevati, da bi ta cilj dosegli predvsem v okviru javne mreže izvajalcev zdravstvene dejavnosti, ki bi morali imeti po našem mnenju tudi prednost na predvidenem nacionalnem razpisu. Izjemoma, če res ni mogoče odpraviti nesorazmerno dolgih čakalnih dob v okviru javne mreže in časovno zelo omejeno dopuščamo možnost, da se angažira tudi zasebne izvajalce zdravstvenih storitev, po pravilih, ki sicer veljajo tudi za izvajalce v javni mreži. Hkrati želimo zagotovilo, da se bodo v vmesnem času zagotovila sredstva za okrepitev (materialno, kadrovsko itd.) javne mreže izvajalcev zdravstvenih storitev, da bo potrebe prebivalstva po zdravstvenih storitvah mogoče zadovoljiti v okviru javne mreže, ne da bi pri tem nastajale nedopustno dolge čakalne vrste.

Menimo, da ni jasno, kako se bodo (iz različnih virov) dejansko financirale storitve iz nacionalnega razpisa, zlasti kakšni bodo deleži financiranja, ki odpadejo na posamezen vir. Menimo, da bi bilo potrebno to jasno opredeliti.

Pozdravljamo predvideno dodatno nagrajevanje zaposlenih v javnih zavodih, ki bodo vključeni v izvajanje storitev v okviru nacionalnega razpisa, vendar opozarjamo, da zopet ni jasnih meril za nagrajevanje delovne uspešnosti iz tega naslova, poleg tega pa je takšno nagrajevanje opredeljeno zgolj kot možnost in ne kot pravica, do katere bi bili upravičeni vključeni javni uslužbenci. Takšna ureditev omogoča veliko arbitrarnost, zaradi katere utegnejo iz tega naslova določena sredstva prejeti zaposleni  v nosilnih poklicih, ne pa tudi morebitni ostali zaposleni, ki prav tako sodelujejo v timu pri opravljanju storitev. Menimo, da bi se morala delodajalec in javni uslužbenec še pred začetkom opravljanja dodatnega dela dogovoriti o obsegu dela, ki ga bo javni uslužbenec opravil in plačilo iz tega naslova, ki ga bo za to prejel.

Pripomba k 40. členu:

Glej pripombo k 19. členu. Poleg tega poudarjamo, da ni razumljivo, zakaj bodo funkcionarji plačne podskupine A5, župani in podžupani  ter direktorji občinskih uprav edina skupina zaposlenih v javnem sektorju, ki jim bo dodatek za nevarnost in posebne obremenitve pripadal ne glede na to, ali so bili dejansko izpostavljeni nevarnosti in posebnim obremenitvam ali ne.

Amandma k 41. členu:

Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Če Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod) ugotovi, da javni zdravstveni zavod, drug zavod ali organizacija, ki opravlja zdravstveno dejavnost, oziroma zasebni zdravstveni delavec, ki ima sklenjeno pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje na podlagi 65. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K, 36/19, 189/20 – ZFRO in 51/21; v nadaljnjem besedilu: ZZVZZ), obsega programa zdravstvene dejavnosti oziroma zdravstvenih storitev delno ali v celoti do 30. junija pogodbenega leta ni realiziral, lahko Zavod do 31. avgusta s pogodbo začasno prenese del ali celotni obseg programa zdravstvene dejavnosti oziroma zdravstvenih storitev na drug javni zdravstveni zavod ali drugega izvajalca zdravstvene dejavnosti v javni mreži, ki lahko zagotovi realizacijo tega obsega programa oziroma storitev (v nadaljnjem besedilu: začasni prenos programa). Začasni prenos programa je mogoč le znotraj pogodbenega leta, v katerem mora biti začasno preneseni program realiziran, in ga ni mogoče prenesti v naslednje pogodbeno leto. Začasni prenos programa se ne glede na določbe zakona, ki ureja zdravstveno dejavnost, uredi le s sklenitvijo dodatka k pogodbi iz 65. člena ZZVZZ, če se program začasno prenese na javni zdravstveni zavod ali drugega izvajalca zdravstvene dejavnosti v javni mreži, ki ima sklenjeno pogodbo z Zavodom.«

Drugi stavek drugega odstavka se spremeni tako, da se glasi:

»Na javni poziv se lahko prijavijo javni zdravstveni zavod ali drug izvajalec zdravstvene dejavnosti, ki deluje v javni mreži in ima dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti, ki je bilo izdano do dne objave javnega poziva in opravlja vrsto zdravstvene storitve na dan objave javnega poziva.«

V tretjem odstavku se 5. in 6. alineja spremenita tako, da se glasita:

»5. navedba morebitnih dodatnih pogojev, ki jih morajo javni zdravstveni zavod ali drug izvajalec zdravstvene dejavnosti, ki deluje v javni mreži izpolnjevati, in dokazila o njihovem izpolnjevanju, vključno, da ima dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti, ki je bilo izdano do dne objave javnega poziva in opravlja vrsto zdravstvene storitve na dan objave javnega poziva,

6. zahteva po podaji izjave, da ima javni zdravstveni zavod ali drug izvajalec zdravstvene dejavnosti, ki deluje v javni mreži, zagotovljeno ustrezno število usposobljenih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje zdravstvenih storitev, ter zadostne prostorske zmogljivosti in opremo,«.

Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

(4) Objava javnega poziva iz drugega odstavka tega člena predstavlja poziv javnim zdravstvenim zavodom in drugim izvajalcem zdravstvene dejavnosti v javni mreži, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, oziroma zasebnim zdravstvenim delavcem k oddaji ponudb.

Obrazložitev:

Predlagani amandma onemogoča prenos nerealiziranega programa na zasebne izvajalce zdravstvene dejavnosti, ki ne delujejo v javni mreži.

 

Jakob Počivavšek, predsednik KSS PERGAM