Izjava za javnost: ZAHTEVE KSS PERGAM V ZVEZI S PKP8
ZAHTEVE KSS PERGAM V ZVEZI S PKP8
Prenesi pdf: Izjava za javnost_PERGAM – PKP8
Ljubljana, 14.1.2021
V zvezi z včerajšnjo napovedjo vladnih predstavnikov, da se pričenja priprava ukrepov, ki bodo vključeni v 8. protikoronski zakonski paket (PKP8), v KSS PERGAM izpostavljamo prve ukrepe, za katere pričakujemo, da bodo vključeni v PKP8.
Kot najpomembnejši predlog zahtevamo, da se v PKP8 vključi pravica do nadomestila plače v primeru odkrite okužbe s COVID-19 oziroma SARS-COV-2 v višini 100% plače delavca, ki pripada od prvega dneva odsotnosti zaradi okužbe, ne glede na to kje je prišlo do okužbe, pri čemer strošek nadomestila prevzame proračun RS. Tak predlog smo sindikati podali že ob usklajevanju PKP7, saj smo prepričani, da trenutna ureditev, po kateri nadomestilo plače znaša 80% plače, za številne delavce, zlasti tiste brez simptomov ali z blagimi simptomi, pomeni takšno razliko v prejemkih, da se delavci zaradi tveganja socialne stiske izogibajo testiranja in ne ostajajo doma. Po našem prepričanju je zato Vlada z zavračanjem našega predloga ob PKP7 odgovorna za to, da takšne situacije niso bile preprečene in da se epidemija tudi zaradi nadaljnjega širjenja okužbe v delovnih kolektivih še ni umirila. Posledica je ogroženo zdravje ljudi, podaljševanje ukrepov, vključno z dušenjem gospodarstva in javnega življenja. Trenutna ureditev nadomestil je zaradi upada razpoložljivega dohodka posameznika, ki ga prinaša, zato neustrezna, v povezavi z veljavno ureditvijo karanten pa pogubna in nujno potrebna spremembe. Mislimo tudi, da je nujno zagotoviti prevzem tega bremena s strani državnega proračuna, tako za razbremenitev zdravstvene blagajne, kot tudi delodajalcev.
Nadalje zahtevamo, da se krizni dodatek, uveden s PKP7 v višini 200 EUR za zaposlene, ki delo opravljajo tudi v času epidemije in katerih zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dveh minimalnih plač, izplača tako zaposlenim v zasebnem, kot tudi v javnem sektorju. Pri presoji upravičenosti do tega dodatka, ki ga razumemo predvsem kot socialni korektiv, ne bi smelo biti nobenega razlikovanja med zaposlenimi glede na to, ali so zaposleni v zasebnem ali v javnem sektorju, temveč bi moral biti edini relevanten kriterij cenzus, torej višina zadnje izplačane plače. Če ta ne presega dveh minimalnih plač, je posameznik, ki takšno plačo prejema, v obstoječih socialno ekonomskih okoliščinah v popolnoma v enakem položaju ne glede na to, kje je zaposlen. Tudi to je bil naš predlog že ob sprejemanju PKP7, ki je bil s strani Vlade popolnoma neutemeljeno in diskriminatorno do zaposlenih v javnem sektorju prezrt.
Tretja zahteva pa je vključitev vseh zaposlenih, ki neposredno delajo s COVID-19 pacienti in z materialom, okuženim s COVID-19, med prejemnike dodatka za neposredno delo s COVID-19 pacienti oziroma s pacienti s sumom na COVID-19. Zakonska ureditev na tem področju zaradi izključevanja sindikatov iz usklajevanja tega dela prejemkov iz delovnega razmerja se odraža v vedno bolj nekonsistentni in nepravični ureditvi dodatkov za zaposlene, ki so v prvih bojnih vrstah boja s COVID-19 in so v največji meri izpostavljeni okužbi. S PKP7 se je nabor potencialnih prejemnikov omenjenega dodatka sicer nekoliko razširil, med drugim tudi na zaposlene v plačni skupini J, prav tako se je med prejemnike dodatka za delo v rizičnih razmerah vključilo direktorje, kljub večkratnim pozivom sindikata pa so iz kroga prejemnikov tega dodatka izključeni zaposleni v laboratorijih, ki neposredno delajo z odvzetimi brisi in izvajajo analizo teh vzorcev, s katero ugotavljajo prisotnost okužbe. To, da bi morali biti tudi ti zaposleni upravičeni do dodatka, je bilo že usklajeno med socialnimi partnerji in vlado ob sprejemanju PKP5, vendar je koalicija v zakonodajnem postopku predmetni člen spremenila in tako zaposleni v laboratorijih ostajajo brez ustreznega plačila za tveganje, ki ga prinaša delo z okuženim materialom in za povečan obseg dela, ki ga imajo iz tega naslova.
Ponavljamo tudi svoje predloge iz časa pogajanj o PKP7, ki so bili prav tako tripartitno usklajeni na pogajalski skupini ESS, pa brez ene besede obrazložitve izpuščeni iz zadnjega besedila PKP7: predlog, da se iz PKP6 črta protiustaven ukrep odloga plačila prispevkov za socialna zavarovanja za zaposlene, ter predlog, da se glede na prakso dela na domu bolj ustrezno uredi davčna obravnava izplačanih nadomestil za uporabo lastnih sredstev ob delu na domu.
Vlado RS tudi pozivamo, da iz PKP7 črta škodljiv poseg v Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih, s katerim je omogočila odpuščanje delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev brez navedbe utemeljenega razloga, brez da bi se o tem posvetovala s socialnimi partnerji in brez da bi o takšni ali drugačni rešitvi dosegla soglasje s socialnimi partnerji. Omenjena rešitev je poleg pravne spornosti, ki se kaže v neskladju z več členi Ustave in mednarodnih aktov, ki zavezujejo Slovenijo, škodljiva tako z vidika posameznikov, kot tudi z vidika sistema pokojninskega zavarovanja in trga dela, katerega značilnost v Sloveniji je tudi izrazito nizka stopnja delovne aktivnosti starejših, ki se z omenjenim spornim posegom še slabša.
Nenazadnje glede na ponovno omenjanje poskusov za zamrznitev minimalne plače poudarjamo, da v KSS PERGAM ostro nasprotujemo kakršni koli zamrznitvi minimalne plače in pričakujemo, da bo minister za delo v najkrajšem možnem času določil višino minimalne plače skladno z Zakonom o minimalni plači na način, da ta ne bo nižja od 120% minimalnih življenjskih stroškov v Republiki Sloveniji.
Jakob Počivavšek, predsednik KSS PERGAM