Javni poziv k opravičilu za izjavo generalne direktorice GZS v zvezi z minimalno plačo
Objavljamo pismo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in KSS PERGAM, s katerim javno pozivamo generalno direktorico GZS, da se za svojo izjavo glede minimalne plače v TV Dnevniku RTV Slovenija dne 7. 11 .2018 delavkam in delavcem javno opraviči, GZS in ostale delodajalske organizacije pa pozivamo, da se do njene izjave tudi javno opredelijo.
MEDIJEM: JAVNI POZIV K OPRAVIČILU ZA IZJAVO GENERALNE DIREKTORICE GOSPODARSKE ZBORNICE V ZVEZI Z MINIMALNO PLAČO
Generalna direktorica GZS je dne 7. 11. 2018 v oddaji Dnevnik na 1. programu RTV Slovenija izjavila, da »Nekdo, ki sedaj prejema 700 EUR, bo sedaj ocenjen, kot da je na minimalni plači. Torej ustvarjamo deželo bogatih revežev.« Te izjave ni mogoče razumeti drugače, kot da naj bi bil delavec, ki prejme 700 EUR neto bogat, dejstvo, da je hkrati prejemnik minimalne plače, pa po mnenju generalne direktorice GZS zgolj ustvarja fikcijo, da je revež.
Glede na to, da jo je podala generalna direktorica GZS, lahko sklepamo, da je s tem izrazila stališče organizacije, v imenu katere je izjavo podala, kar kaže na popolno pomanjkanje stika GZS z realnostjo, s katero se srečujejo slovenski delavci in delavke. Takšna izjava je neprimerna, nedostojna, skrajno ponižujoča do velikega števila zaposlenih v Sloveniji in nevredna organizacije, katere predstavnica jo je podala.
Hkrati ta izjava tudi pojasnjuje neskladje med tarnanjem delodajalskih organizacij nad pomanjkanjem usposobljene delovne sile in njihovim obnašanjem pri kolektivnem dogovarjanju, kjer smo soočeni z vztrajnim zavračanjem sindikalnih predlogov za konkretne dvige plač v kolektivnih pogodbah dejavnosti. Če GZS meni, da je delavka ali delavec, ki prejme 700 EUR neto, bogat, je povsem očitno, da ne vidijo povezave med problematiko ravni plač in odnosom do zaposlenih in odločanjem vedno večjega števila delavcev, da iščejo boljše pogoje za delo v tujini.
Odziv GZS na predlog Zakona o minimalni plači, ki da jih je šokiral, spominja na reakcijo voznika, ki stalno vozi mnogo prehitro in je na to večkrat opozorjen, ko pa je ustavljen in kaznovan, pa krivde ne išče v svojem ravnanju temveč v sistemu in policistu, ki ga je ustavil. Odgovornost za ta zakonski predlog je izključno na strani delodajalskih organizacij in je logična posledica dejstva, da je postal socialni dialog na ravni države zaradi ravnanj delodajalcev, ob odsotnosti splošne kolektivne pogodbe in stanju pogajanj o plačah na ravni dejavnosti neučinkovit in ne daje rezultatov, ki bi se neposredno odražali v prejemkih zaposlenih.
Res je, da bi predlog Zakona o minimalni plači moral biti predhodno predmet socialnega dialoga in da so bili koraki v postopkovnem smislu napačni. Vendar pa je vsebina predloga prav posledica zaviralne vloge delodajalcev v socialnem dialogu na ravni države. Predlog Zakona o minimalni plači bi zato lahko predstavljal šok za delodajalske organizacije zgolj v smislu streznitve, ki bi prinesla zavedanje, da so zakonodajno iniciativo s svojim ravnanjem sprožili sami. In to ob dejstvu, da smo sindikati na katastrofalno stanje na tem področju dlje časa, neprekinjeno in eksplicitno opozarjali, podajali predloge in pobude in tudi napovedali, da je pritisk na zakonsko urejanje minimalne plače edina možna in logična alternativa v primeru, da se stanje ne spremeni. Če bi bile plače po kolektivnih pogodbah ustreznejše, bi bila tudi razprava o minimalni plači zagotovo drugačna.
Glede na navedeno v KSS PERGAM in ZSSS javno pozivamo generalno direktorico GZS, da se za svojo izjavo v TV Dnevniku dne 7. 11 .2018 delavkam in delavcem javno opraviči, GZS in ostale delodajalske organizacije pa pozivamo, da se do njene izjave tudi javno opredelijo. Še koristneje pa bi bilo, da bi ob tem opravile celovit premislek o svojih pogledih na plače v Sloveniji in o svoji vlogi v kolektivnem dogovarjanju na nacionalni ravni na tem področju.
Ljubljana, 8. 11. 2018
Lidija Jerkič, predsednica ZSSS
Jakob Počivavšek, predsednik KSS PERGAM