Pripombe PERGAMA na predlog Nacionalnega reformnega programa 2015-2016

V nadaljevanju podajamo pripombe in predloge Konfederacije PERGAM v zvezi s predlogom NACIONALNEGA REFORMNEGA PROGRAMA 2015-2016, ki smo ga prejeli dne 13. 4. 2015 in ki bo predmet obravnave na naslednji seji Ekonomsko-socialnega sveta.

PRIPOMBE NA PREDLOG NACIONALNEGA REFORMNEGA PROGRAMA 2015-2016

V nadaljevanju podajamo naše pripombe in predloge v zvezi s predlogom Nacionalnega reformnega programa 2015-2016 (v nadaljevanju: NRP), ki smo ga prejeli dne 13.4.2015 in ki bo predmet obravnave na naslednji seji Ekonomsko-socialnega sveta.

Uvodoma v KSS PERGAM menimo, da NRP v premajhni meri odraža dogovorjeno v Socialnem sporazumu za obdobje 2015-2016 in je v tem oziru pomanjkljiv, saj se številni cilji in poudarki, ki so bili dogovorjeni v socialnem sporazumu, ne odražajo v NRP, prav tako pa NRP po našem razumevanju odstopa od dogovorjenih ukrepov na področju plač v javnem sektorju med reprezentativnimi sindikati javnega sektorja in Vlado RS. V KSS PERGAM zato zahtevamo, da se v uvodno poglavje NRP jasno zapiše, da NRP sledi tudi dogovorjenemu v socialnem sporazumu in da je potrebno pri ukrepih, ki jih vsebuje NRP, temeljno izhajati iz besedila in volje podpisnikov socialnega sporazuma.

Glede slednjega je v podpoglavju 2.1 (točka Politika plač v javnem sektorju) izpostavljeno nadomeščanje učinkov kratkoročnih varčevalnih ukrepov z učinki dolgoročnih strukturnih ukrepov v sistemski zakonodaji, ki naj bi bili dogovorjeni v srednjeročnem dogovoru o gibanju in obvladovanju stroškov dela v javnem sektorju do 2020. Načeloma srednjeročnemu dogovoru o gibanju stroškov v javnem sektorju ne nasprotujemo, absolutno pa menimo, da je potrebno spoštovati dogovorjene ukrepe na področju plač v javnem sektorju, ki sistemsko opredeljujejo posamezne elemente plač v javnem sektorju tako za leto 2015, kot tudi za leto 2016. V zvezi s tem nadalje opozarjamo na povezavo z zapisom v NRP pod točko Sprejem Strategije razvoja javne uprave 2015-2020 v smeri učinkovitosti, po kateri naj bi se identificirale in izvedle aktivnosti za odpravo anomalij pri vrednotenju delovnih mest v javnem sektorju in pripravile sistemske izboljšave plačnega sistema v javnem sektorju. V zvezi s tem je Ministrstvo za javno upravo že pripravilo gradivo, ki ga je posredovalo tudi sindikatom in ki že postavlja nekatere predpostavke in izhodišča za tovrstne spremembe. Ključni problem teh predlogov je, da rdeča nit dejansko ni odprava anomalij, za katero bi potrebovali tudi določena dodatna finančna sredstva, temveč je rdeča nit nadaljnje iskanje prihrankov na področju plač v javnem sektorju. Menimo, da je takšen pristop zgrešen tako s sistemskega vidika, kot tudi z vidika odnosa do socialnih partnerjev, s katerimi je bil dosežen dogovor, ki opredeljuje plače in aktivnosti v enakem obdobju, kot je obdobje, za katerega je pripravljen NRP. Omenjen cilj, torej nadaljnje iskanje prihrankov na področju stroškov dela v javnem sektorju se izkazuje na več mestih, kjer je govora o racionalizaciji odhodkov, ki morajo postati trajni (čeprav je bila s sindikati dogovorjena začasnost ukrepov), omenja se vitka javna uprava ipd.

V podpoglavju 2.1, točka Prestrukturiranje bremena javnih dajatev, vključno s posodobitvijo obdavčitve nepremičnega premoženja opozarjamo na to, da je Ekonomsko socialni svet na 265. seji podprl celovit načrt projektov na davčnem področju za leto 2015 in se dogovoril za oblikovanje usmerjevalnega odbora, ki bo koordiniral delo na tem področju. Besedilo NRP v tem kontekstu predvideva tudi znižanje obremenitve dohodkov iz dela, pri čemer podpiramo to, da se dvignejo neto plače zaposlenih, je pa v zvezi s tem na mestu opozorilo, da je potrebno upoštevati časovni okvir NRP in realnost stanja javnih blagajn socialnih zavarovanj, ki se financirajo iz prispevkov zavarovancev, saj slednje po našem prepričanju ne dopušča zniževanja teh prispevkov.

Nadalje v istem podpoglavju, točka Pospešena racionalizacija in večja učinkovitost javnofinančnih odhodkov ponavljamo nasprotovanje spremembi začasnih interventnih ukrepov v trajne, pod točko prenove sistema javnega naročanja pa predlagamo, da se v besedilo doda tudi dogovorjeno v socialnem sporazumu glede javnih naročil, in sicer spremembe sistema javnega naročanja v smislu izboljšanja, poenostavitve, skrajšanja postopkov in ustvarjanja prihrankov, odprava kriterija najnižje cene, kjer je to smiselno ter v skladu z evropskimi direktivami in večja vključenost socialnih kriterijev v postopkih oddajanja javnih naročil.

V KSS PERGAM se zavedamo potrebnosti in nujnosti vzpostavitve sistema zavarovanja za dolgotrajno nego in oskrbo in ta vsebina je kot posebej pomembna izpostavljena tudi v uvodnih določbah socialnega sporazuma. Glede na navedeno menimo, da bi bilo primerno, da v kolikor se v povezavi s tem v podpoglavju 2.2. (točka vzpostavitev finančno vzdržnega sistema dolgotrajen oskrbe) omenja politično soglasje o povezanosti tega področja in zdravstvene reforme ter ustanovitev delovne skupine, da se omeni tudi zaveza socialnih partnerjev v socialnem sporazumu, da se bodo rešitve na tem področju iskale v soglasju s socialnimi partnerji.

V zvezi s ključnimi nalogami podpoglavja 2.2. opozarjamo na trende na področju kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v javnem sektorju, ki so ravno nasprotni krepitvi vloge prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Omenjeno dodatno pokojninsko zavarovanje je bilo razen enotnega kolektivnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence v celoti de facto prepovedano, slednje pa se je s skrajnim, sicer dogovorjenim znižanjem premij, tudi bistveno oddaljilo od cilja, ki naj bi ga dodatno pokojninsko zavarovanje zasledovalo.

Prav tako v zadnji alineji ključnih nalog podpoglavja 2.2. predlagamo, da se posebej izpostavi, da bodo strukturne spremembe v zdravstvu pomenile tudi izboljšanje kadrovske strukture v zdravstvu in načrtovanje ustrezne kadrovske politike v prihodnje, saj je trenutna situacija na tem področju v povezavi z organizacijo dela daleč od zadovoljive.

V Podpoglavju 2.3 je sicer pod točko Izboljšanje delovanja trga dela omenjena sprememba ureditve študentskega dela, vendar je po našem prepričanju v luči priporočila št. 3 to nezadostno, saj ne naslavlja problematike sklepanja pogodb civilnega prava, ki prikrivajo delovna razmerja. Menimo, da bi se bilo te problematike potrebno rešiti sistemsko, tudi, a ne zgolj z zakonodajnimi rešitvami, z namenom povečati obseg sklenjenih pogodb o zaposlitvi kot primarnih podlag za opravljanje dela. Tudi dosedanje analize Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki so analizirale učinke reforme trga dela so pokazale, da se je zmanjšal obseg sklenjenih pogodb o zaposlitvi za določen čas in da je sicer tudi na ta račun nekoliko povečal obseg sklenjenih pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas, da pa se domneva, da se je določeno število prelevilo v druge oblike dela, kar bi bilo v nadaljevanju potrebno ustrezno nasloviti. Glede na to, da naj bi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravljalo analizo obremenitev različnih podlag za delo s prispevki, predlagamo, da se to vključi med ključne naloge, hkrati pa zapiše, da bodo sprejete ustrezne zakonske spremembe za zmanjševanje obsega dela po pogodbah civilnega prava in drugih prekarnih oblik zaposlovanja ob hkratnem poostrenem nadzoru Inšpektorata RS za delo.

V zvezi s podpoglavjem 2.4., točka Prestrukturiranje bank, opozarjamo na zapis, po katerem naj bi vodilno vlogo pri prestrukturiranju podjetij in organiziranju bank za prestrukturiranje slabih izpostavljenosti prevzela DUTB. Po naših izkušnjah DUTB v vsaj enem podjetju, to je v družbi Aero d.d., ki je bila povrh vsega še družba na seznamu petnajstih podjetij v državni lasti za prodajo, svoje naloge ni opravila, temveč je zgolj konvertirala svoje terjatve v lastniški delež, kmalu za tem pa je sledil predlog za stečaj družbe zaradi neuspele dokapitalizacije družbe. Glede na navedeno se s trditvijo, da je DUTB prevzela vodilno vlogo pri prestrukturiranju podjetij in organiziranju bank ne moremo strinjati, vsaj ne v primeru, da je cilj uspešno prestrukturiranje teh družb. Zato predlagamo, da se v NRP izrecno zapiše, da DUTB mora prevzeti vodilno vlogo pri prestrukturiranju podjetij in organiziranju bank za prestrukturiranje slabih izpostavljenosti in katere ključna naloga je uspešno prestrukturiranje podjetij in njihov nadaljnji razvoj in poslovanje s posebnim poudarkom na reševanju zdravih jeder. Deloma to že vključuje napoved priprave novele Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank, vendar menimo, da je pomen uspešnega prestrukturiranja in nadaljnji razvoj ter poslovanje prestrukturiranih podjetij smiselno še dodatno poudariti.

V podpoglavju 2.5., točka Strategija upravljanja kapitalskih naložb, izpostavljamo štiri točke, s katerimi je to točko potrebno dopolniti, saj je pomanjkljiva.

  • Vzpostavitev vsebinske povezave med seznamom 15 podjetij za prodajo in strategijo ter z upoštevanjem strategije pri klasifikaciji vseh naložb države, vključno s tistimi, ki so na omenjenem seznamu
  • Zapisati je potrebno, da je del strategije tudi klasifikacija kapitalskih naložb države, upoštevajoč kriterije za razvrščanje kapitalskih naložb države
  • Zapisati je potrebno, da bo strategija vsebovala tudi cilje in nastavke za uspešno upravljanje morebitnih kapitalskih naložb države, ki jih bo država šele pridobila, saj je tako iz besedila NRP, kot tudi iz predloga Strategije upravljanja kapitalskih naložb države moč razbrati, da se strategija nanaša zgolj na posamezne kapitalske naložbe države, s katerimi država že razpolaga
  • Zahtevamo, da se v točko o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države vključi besedilo socialnega sporazuma, ki opredeljuje nekatere cilje in varovalke, ki jih je potrebno upoštevati pri upravljanju državnega premoženja, zlasti v postopkih razpolaganja s kapitalskimi naložbami države, in ki poleg kupnine zasledujejo tudi nekatere druge dolgoročne cilje, ki so v interesu države. Predlagamo, da se v NRP vključi naslednje besedilo: »Pri izvedbi privatizacije bodo ob upoštevanju zavezujočih direktiv in pravil o dodeljevanju državnih pomoči, vključeni pogoji za umik države iz lastništva, tako da se zagotovi razvoj podjetja, ohranitev delovnih mest, sedež podjetja v Sloveniji, spoštovanje kolektivnih pogodb in standarda zaposlenih, spoštovanje slovenskega jezika in s pravočasnim vključevanjem predstavnikov zaposlenih v te postopke.«.

V poglavju 2.6, točka Evalvacija insolvenčne zakonodaje predlagamo, da se v prvem odstavku na koncu doda besedilo »Na podlagi analize implementacije reforme insolvenčne zakonodaje bodo pripravljeni tudi ukrepi, ki bodo zaposlenim v družbah, v katerih bo sprožen postopek stečaja, zagotavljali večje možnosti za poplačilo njihovih terjatev.«.

V podpoglavju 2.7, točka Prenova sistema reguliranih poklicev in dejavnosti, je naslovljeno vprašanje deregulacije poklicev. V uvodnih točkah NRP se omenja »premišljena« (de)regulacija dejavnosti in poklicev, pri čemer je tako kot pri »premišljeni« privatizaciji povsem nejasno, kaj naj bi to pomenilo, kakšen naj bi bil tak premislek in kako se nato odrazi pri končnih odločitvah. Dejstvo pa je, da je bila npr. zadnja deregulacija, izvedena v Zakonu o trgovini, po našem prepričanju nepremišljena in sprejeta v nasprotju z voljo večine socialnih partnerjev, vključno s številnimi delodajalskimi organizacijami. Omenjena praksa je bila v nasprotju z duhom socialnega sporazuma in ne kaže na to, da bi bilo pri sprejemu odločitve upoštevan širši premislek in mnenje socialnih partnerjev. Predlagamo, da se namesto pojma »premišljena« (de)regulacija jasno opredeli, da to pomeni širšo javno razpravo in upoštevanje mnenj (tudi) socialnih partnerjev pri odločitvah o (de)regulaciji poklicev in dejavnosti.

V poglavju št. 3 , podpoglavje Cilj v zvezi z zaposlovanjem do leta 2020, je načrtovanih več ukrepov, ki so usmerjeni v večjo stopnjo zaposlenosti mladih. Med ukrepi pogrešamo ukrepe za odpravo volonterskih pripravništev, ki prispevajo k zmanjšanju zaposlenosti med mladimi in v številnih primerih pomenijo izkoriščanje brezplačne delovne sile in nelojalno konkurenco delodajalcem, ki se tega instituta ne poslužujejo. Predlagamo, da se med ukrepe doda tudi sprejem zakonodaje, ki bo odpravila škodljivo prakso neplačanih pripravništev.

V podpoglavju 3.6 je omenjenih več siljev, ki naj bi se sistemsko uredili v zakonodaji, ki ureja visoko šolstvo. V zvezi s tem predlagamo, da se med te ključne vsebine doda tudi jasno definiranje javne službe, kar je ena od pomanjkljivosti obstoječe zakonodaje, na kar je opozorilo tudi Ustavno sodišče. Prav tako glede na zavezo iz socialnega sporazuma na tem področju predlagamo, da se bodo v zvezi s financiranjem izobraževanja iz javnih sredstev postopoma uveljavila priporočila UNESCA in OECD, da se za izobraževanje nameni 6% BDP in da se znotraj tega uporabi 2% za terciarno izobraževanje.

Predlagamo, da se za oblikovanje končnega besedila NRP ustanovi delovna skupina Ekonomsko socialnega sveta, ki bo skušala uskladiti in v besedilo NRP vključiti pripombe članov Ekonomsko socialnega sveta.

Jakob Počivavšek, generalni sekretar KSS PERGAM


Datum: 14. 4. 2015