Izjava za javnost ZViS

KSS PERGAM v svoji izjavi o stopnji usklajenosti predloga ZAKONA O VISOKEM ŠOLSTVU pozdravlja pozitivne premike v nekaterih najbolj kritičnih točkah besedila predloga, vendar…

 

 

 

 

 

 

IZJAVA ZA MEDIJE

 

Datum: 10.07.2014

V  KSS PERGAM ugotavljamo, da je bil v usklajevanju predloga Zakona o visokem šolstvu narejen pomemben korak v smeri pripomb, ki smo jih v zvezi s predlogom Zakona podali sindikati. Kot posebej pomembne ocenjujemo spremembe, ki izboljšujejo položaj zaposlenih v visokem šolstvu.

Glede na obstoječe slabe prakse je pomembna novost natančna določitev neposredne pedagoške obveznosti pedagoških delavcev in njena vezava na pridobljeni habilitacijski naziv. Prav tako ocenjujemo kot pomembne spremembe, ki pomenijo večjo demokratizacijo zlasti javnih univerz. Ta je omogočena s sodelovanjem nepedagoških delavcev v organih univerze in z udeležbo teh delavcev pri volitvah rektorja, čeprav menimo, da bi moralo biti njihovo sodelovanje pri volitvah neposredno, torej brez elektorjev. Prav tako pozdravljamo usklajeno rešitev o postopku izbire dekana članice univerze, kjer ima pristojnost izbire in predlaganja kandidata dekana rektorju po novem akademski zbor članice univerze.

V sindikatu se kljub pozitivni spremembi zakona, ki prinaša uskladitev nazivov po posameznih delovnih mestih z nazivi po Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja (nazivi asistentov, lektorjev in bibliotekarjev), še vedno ne strinjamo s spremembo postopka izvolitve v naziv v postopek imenovanja v naziv; s tako spremembo bi soglašali, če bi bilo v samem besedilu zakona opredeljeno, da izvolitev v naziv hkrati pomeni tudi napredovanje v višji naziv. Hkrati opozarjamo, da predlog zakona ne prinaša rešitve za problem zaposlenih, ki imajo pridobljen naziv visokošolskega učitelja in tudi dejansko opravljajo delo visokošolskega učitelja. Prav tako se ne strinjamo z možnostjo, da bi se v visokem šolstvu lahko sklepale pogodbe o zaposlitvi z osebami, ki ne izpolnjujejo pogojev  za zasedbo delovnega mesta (npr. izvolitev v naziv) in bi lahko izbrani kandidat pogoje izpolnil (bil izvoljen v naziv) šele naknadno, po tem, ko je že sklenil pogodbo o zaposlitvi.

Ključne pripombe sindikata letijo tudi na ureditev javne službe, ki po našem prepričanju prinaša sistemsko spodbudo za širitev samoplačništva tudi na rednem študiju, prav tako pa ne opredeljuje t. i. nadstandardnega dela študija in kriterijev za plačevanje tega dela študija. Kritični smo tudi do tega, da bi minimalne standarde pri habilitacijah tudi za univerze še naprej določal NAKVIS. Do novega instituta »Skupnosti znanja in inovacij« smo izrazito zadržani, saj je konceptualno nedomišljen in odpira številna statusnopravna in delovnopravna vprašanja.

Ocenjujemo, da je bil v postopku usklajevanja narejen pomemben korak k večji usklajenosti besedila predloga Zakona o visokem šolstvu, zato zadnja verzija, ki je bila posredovana sindikatom, predstavlja dobro podlago za nadaljnje usklajevanje in izboljšavo besedila. Kot izjemno pomemben dosežek ocenjujemo usklajenost glede obsega sredstev, ki naj se v letu 2015 nameni za visoko šolstvo, in sicer naj bi bil njihov obseg enak obsegu sredstev, ki so bila za visoko šolstvo namenjena v letu 2011. Ta znesek je v trenutni različici zakona tudi izhodiščni znesek za prvo pogodbo o financiranju univerz. Vendar v zvezi s tem opozarjamo, da po formuli, ki jo predvideva zakon, do leta 2020 nikakor ni mogoče doseči povprečja OECD. Poleg tega se predlog zakona omejuje na financiranje univerz kot visokošolskih zavodov, ne rešuje pa vprašanja financiranja univerz kot raziskovalnih ustanov, saj ta vidik v celoti prepušča Zakonu o raziskovalni in razvojni dejavnosti. Zato pričakujemo, da bo v nadaljevanju usklajevanj ponujena ustrezna rešitev znotraj zakona o visokem šolstvu, ali pa bo usklajevanje obeh zakonov potekalo vzporedno, pri čemer morajo biti v usklajevanja raziskovalnega zakona vključeni tudi predstavniki delavcev z univerz.

Pozdravljamo pozitivne premike v nekaterih najbolj kritičnih točkah besedila predloga, ki so posledica usklajevanj in pričakujemo, da se bo nadaljnje usklajevanje nadaljevalo na točki, kjer se je postopek zaključil in da bo nadaljnje usklajevanje obsegalo tudi širšo razpravo o celovitem predlogu zakona in obravnavo ostalih določil zakona, ki jim doslej ni bilo namenjeno dovolj pozornosti, pa jih je v nadaljnjem postopku vendarle zagotovo še moč izboljšati.

 

Dr. Janez Posedi, predsednik KSS PERGAM