Izjava za javnost – Predlog Zakona o debirokratizaciji
IZJAVA ZA JAVNOST
Vlada Republike Slovenije uradno od prejšnjega tedna obravnava predlog Zakona o debirokratizaciji, še enega v vrsti zakonov, ki spreminjajo večje število veljavnih zakonov oziroma novega »omnibus« zakona, kot ga sama poimenuje.
V KSS PERGAM tako po formalni, kot tudi po vsebinski plati nasprotujemo tovrstnemu spreminjanju zakonodaje, pri čemer se iz postopka usklajevanja očitno ponovno izključuje javnost.
Zakonodaja ter podzakonski akti v Republiki Sloveniji postajajo zlasti po zaslugi interventnih zakonov popolnoma nepregledni in onemogočajo ali vsaj močno otežujejo posameznikom in pravnim osebam, da so celovito seznanjeni s svojim pravnim položajem. Takšen način spreminjanja zakonodaje je leta 2012 uvedel Zakon o uravnoteženju javnih financ, še eden v vrsti takšnih zakonov pa je predlog novega Zakona o debirokratizaciji, ki spreminja 16 veljavnih zakonov, kar je ironično, glede na to, da naj bi zakon prispeval k boljši preglednosti in da gradivo samo opozarja na »izjemno gostoto predpisov«, »nejasno ločevanje med veljavnostjo in uporabo predpisov«, »veljavnost podzakonskih predpisov z razveljavljeno zakonsko podlago« in »dosedanjo nomotehnično prakso, ki ne razveljavljanja predpisov, ki se (več) ne uporabljajo«. Prav ta zakon nadaljuje slabo prakso interventnih zakonov, ki na nepregleden način, zalo podobno, a vseeno različno v različnih zakonih urejajo ukrepe, ki jim je zato skrajno težko ali nemogoče slediti v smislu njihove (ne)veljavnosti. V KSS PERGAM izražamo dvom v to, da so takšne zakonodajne prakse skladne z ustavnim načelom pravne države in upamo, da bo prišlo do njihove ustavno-sodne presoje.
Popolnoma nikakršnega razloga ni, da se ne bi predlogi, vključeni v predlog Zakona o debirokratizaciji, obravnavali kot spremembe posameznih zakonov, ki se s predlogom spreminjajo, pri čemer glede na vsebino predlogov tudi ni nikakršnega razloga, da se iz priprave zakona izključuje širša javnost. Ne gre namreč niti za interventen zakon niti za kakršen drug razlog, ki bi terjal kakršen koli poseben postopek priprave in sprejemanja tega zakona, zato v KSS PERGAM pričakujemo, da bo pri pripravi tega zakona spoštovana Resolucija Državnega zbora o normativni dejavnosti v delu, ki predvideva sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov in da bo predlog redno obravnavan na seji Ekonomsko socialnega sveta skladno s Pravili o delovanju Ekonomsko socialnega sveta.
Kar se tiče vsebine predlaganega Zakona o debirokratizaciji, v KSS PERGAM posebej izpostavljamo predlog uvedbe socialne kapice, ki mu ostro nasprotujemo. Gre za predlog, ki ruši solidarnost zlasti znotraj sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, hkrati pa zaradi dodatnega bremena za pokojninsko in zdravstveno blagajno, ki znašajo okoli 100 milijonov EUR (po nekaterih ocenah celo preko 130 milijonov EUR) letno, slabi vzdržnost teh dveh blagajn socialnega zavarovanja. V zvezi s še eno v vrsti sprememb v zadnjem obdobju, ki ima posledice za sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, v KSS PERGAM opozarjamo na zavezo iz skupnih izhodišč za prenovo sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz leta 2017, ki smo jih soglasno sprejeli socialni partnerji in Vlada, po kateri bi se morale »vse spremembe pokojninskega in invalidskega zavarovanja izvajati premišljeno, ob širšem družbenem konsenzu in v soglasju s socialnimi partnerji ter da morajo temeljiti na izhodiščih in temeljnih načelih dokladnega pokojninskega sistema (načelo solidarnosti, vzajemnosti, obveznosti vključitve v prvi pokojninski steber,…)«. Predlagana socialna kapica, ki z debirokratizacijo nima popolnoma nikakršne zveze, skupaj z načinom priprave zakona, ki tak predlog vsebuje, skupaj z nekaterimi drugimi spremembami na področju pokojninskega zavarovanja odstopajo o navedene zaveze oziroma so delovanje v povsem nasprotni smeri.
Prav tako v KSS PERGAM menimo, da nekateri predlogi prekomerno posegajo na področje zasebnosti posameznikov, zlasti z obveznostjo sporočanja podatkov o zasebnem elektronskem naslovu ter mobilni številki tudi v primeru krajših odsotnosti. Ocenjujemo, da omenjeni predlogi omogočajo zlorabe teh podatkov in nadzor nad državljani, hkrati pa tudi ostale določbe o vročanju po elektronski poti ne naslavljajo tveganj, do katerih prihaja pri elektronskem vročanju in so pomembne za pravno varnost državljanov.
Nenazadnje menimo, da uvajanje rešitev iz interventne zakonodaje v sistemski zakon na način, kot je zasnovan predlog Zakona o debirokratizaciji (npr. glede pogojev za odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti), ni ustrezno in terja širšo razpravo. Širša razprava bi bila po našem prepričanju nujna tudi nasploh glede predlogov, ki jih je Vladi predlagal Svet za debirokratizacijo, tudi tistih, ki v predlog Zakona o debirokratizaciji (še) niso vključeni.
S predlogom Zakona o debirokratizaciji Vlada po našem prepričanju uvaja vzorce interventne zakonodaje iz obdobja epidemije v zakonodajo, ki z izrednimi razmerami nima nikakršne zveze, hkrati pa na podoben način kot pri interventnih zakonih vanj vnaša parcialne rešitve, ki z vsebino zakona dejansko nimajo nikakršne zveze (kot npr. socialna kapica).
V KSS PERGAM pričakujemo, da bo predlog zakona obravnavan na seji Ekonomsko socialnega sveta z aktivno vključitvijo socialnih partnerjev in da predlog o socialni kapici brez soglasja socialnih partnerjev ne bo vključen v končni predlog zakona.
Jakob Počivavšek, predsednik KSS PERGAM
Ljubljana, 15. 3. 2021