Nagovor predsednika KSS PERGAM na Rožniku
Predsednik PERGAMA Jakob Počivavšek je nagovoril udeležence prvomajske prireditve na Rožniku na predvečer Praznika dela… Spoštovane delavke in delavci, še posebej člani sindikatov, študentke in študentje, upokojenke in upokojenci, lepo pozdravljeni na Rožniku tudi v imenu Konfederacije sindikatov Slovenije PERGAM!
Prvi maj je delavski praznik, praznik vseh tistih, ki delajo, so delali in tistih, ki bodo delali. In zato me zelo veseli, da lahko danes delavstvo nagovorimo predstavniki štirih največjih sindikalnih central in s tem vsem tistim, ki dvomijo v enotnost sindikalnega gibanja, jasno sporočamo, da delujemo skupaj!
Na vsakem koraku se ustvarjajo umetne delitve med delavci, z namenom oteževanja skupnega organiziranja in oblikovanja skupnih zahtev. Ustvarja se vtis, da starejši delavci odžirajo delovna mesta mlajšim, čeprav vse raziskave kažejo, da to ne drži! Vse tisto, zaradi česar so prekarni delavci v podrejenosti in negotovosti, ostaja prezrto, da se lahko prekarne delavce predstavlja redno zaposlenim kot tiste, ki v imenu konkurenčnosti znižujejo njihove pravice. In nenazadnje, spodbujanje lažnega razdora med zaposlenimi v zasebnem in zaposlenimi v javnem sektorju je po načelu deli in vladaj predvsem v korist delodajalcem in Vladi, ki na ta način enim in drugim odrekajo boljši standard!
Vse omenjene skupine imajo zelo različne težave, a njihova skupna točka je v tem, da so vsi delavci. Naš cilj mora biti preseganje razlik med posameznimi skupinami na trgu dela, spodbujanje njihovega sodelovanja in medsebojne solidarnosti. In prav 1. maj nas spominja na to, da se je poskusom vnašanja razdora med delavce in sindikate ter pritiskom na zniževanje pravic mogoče učinkovito upreti le tako, da stopimo skupaj in da oblikujemo enotne zahteve za več pravic in stališča v podporo in zaščito obstoječih pravic delavstva in da te zahteve po potrebi tudi množično izrazimo.
Prvi maj praznujemo v spomin na dogodke v Chicagu pred natanko 130 leti, kjer so bili v krvavo zatrti protesti v podporo splošni stavki. Z njo so delavci zahtevali več delavskih pravic, med njimi predvsem uzakonjen 8-urni delavnik. Združene države Amerike so ena redkih držav na svetu, ki 1. maja ne praznuje, prav tako se še ni zavezala spoštovanju večine temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela. In prav z Združenimi državami Amerike Evropska unija že več mesecev usklajuje besedilo prostotrgovinskega sporazuma, krajše poimenovanega TTIP, katerega sklenitev bi utegnila negativno vplivati predvsem na standard delavskih pravic v Evropi in torej tudi v Sloveniji.
Praznik dela praznujemo tudi zato, ker je delo vrednota, celo ustavna, mednarodno pravno varovana vrednota. Ker želimo, da delo ostane vrednota in ker želimo, da ima vsak pravico do dostojnega dela, je skrajni čas, da ob prazniku dela jasno povemo, da je načine za krepitev konkurenčnosti potrebno iskati v poštenih poslovnih praksah ter v inovativnosti in znanju zaposlenih, v katere je potrebno vlagati, ne pa v zniževanju delavskih pravic.
Prva priložnost, ob kateri se bo moralo odraziti skupno sindikalno delovanje in upoštevanje interesov vseh, ki smo danes zbrani tu, je razprava o bodoči pokojninski reformi, ki je odločilno povezana prav z delavstvom in stanjem na trgu dela. Demografija je neusmiljena, a pogoji za upokojitev so zgolj eden od delcev celotne slike. Brez rešene problematike prekarnega dela nas čez desetletja čaka vrsta starejših, ki se z dostojno pokojnino ne bodo mogli upokojiti. Brez ukrepov za izboljšanje pogojev dela, skrajševanje dejanskega delovnega časa in brez vzpostavljenega sistema za ugotavljanje poklicne bolezni bomo imeli vrsto onemoglih delavcev, ki ne bodo mogli delati do upokojitve. Brez novih delovnih mest za mlade ne bo zaupanja v pokojninskih sistem. Brez razprave o medgeneracijski in znotrajgreneracijski solidarnosti bo težko iskati rešitve za vzdržno financiranje pokojninske blagajne.
Za zaključek: praznovanje prvega maja nas spominja tudi na to, da delavske pravice in dostojno delo niso samoumevni, temveč so rezultat močnega in organiziranega sindikalnega delavskega gibanja. Slabitev le-tega, kar je dandanes želja mnogih, pomeni slabitev položaja delavstva in grožnjo delavskim pravicam, civilizacijskemu standardu, izborjenemu skozi čas. Zato moramo sindikati v prihodnje delovati povezano in se odzivati na dogajanje na trgu dela in na potrebe delavcev. In zato ga ni primernejšega trenutka kot je prvi maj za to, da se pozove delavstvo, da se organizirano vključi v sindikate in s tem kolektivno s svojo številčnostjo ohrani protiutež finančni moči kapitala. In v tej luči ga ni primernejšega gesla za zaključek kot je geslo PERGAM-a: SKUPAJ * SOLIDARNI * MOČNEJŠI!