Pripombe na Nacionalni reformni program 2014-2015

KSS PERGAM je v svoji izjavi za medije izpostavila problematiko glede vladnega predloga Nacionalnega reformnega programa 2014-2015…

 

 

 

 

 

 

IZJAVA ZA MEDIJE

Prenesi: Pripombe na NRP 2014-15.pdf

 

V KSS PERGAM redno opozarjamo na nujnost sprejemanja konsistentne strategije in usklajenih politik na vseh področjih ter na pomembnost doseganja družbenega konsenza o teh vprašanjih. Eno od ključnih omizij, kjer je potrebno iskati in najti konsenz je Ekonomsko socialni svet, ki povezuje Vlado in socialne partnerje.

Posredovanje Nacionalnega reformnega programa  2014-2015 v razpravo socialnim partnerjem tik pred rokom, v katerem je ta dokument kot srednjeročni načrt Vlade o prioritetnih ukrepih in projektih, usmerjenih tudi v izpolnjevanje politik Evropa 2020 je zato po naši oceni neodgovorno. Po proučitvi dokumenta v KSS PERGAM ocenjujemo, da ni usmerjen v izpolnjevanje ciljev Evropa 2020. V KSS PERGAM menimo, da je dokument izjemno problematičen, saj mnogi ukrepi nasprotujejo ciljem iz priporočil Evropskega sveta glede Nacionalnega reformnega programa, ki ga je Slovenija lani poslala v Bruselj. Popolnoma nesprejemljivo se nam zdi, da dokument, v odnosu do socialnega dialoga, prejudicirajo nekatere rešitve in vprašanja iz socialnega sporazuma.

Pomemben del dokumenta je posvečen konsolidaciji javnih financ z omejevanjem porabe, znižanjem transferov posameznikom in gospodinjstvom, zmanjševanjem mase za plače v javnem sektorju, kar je z našega vidika nesprejemljivo tako po vsebini, kot po višini. Opozarjamo, da je poleg izvoza pomembna tudi stabilnost socialno ekonomskega položaja državljanov. Stabilen in predvidljiv socialno ekonomski položaj delavcev in širšega prebivalstva je pomemben dejavnik, ki lahko poveča zaupanje v domače gospodarstvo in s tem povzroči povečanje domače potrošnje. Vzdržne in stabilne gospodarske rasti brez stabilnega domačega trga po naši oceni ne bo. Z ukrepi, ki jih predlaga vlada, se položaj državljanov slabša. To bo imelo za posledico nadaljnje zmanjševanje domače potrošnje. Za Slovenijo lahko tudi na podlagi izkušenj zadnjih let trdimo, da bodo številni negativni ukrepi negativno vpliva na gospodarsko rast, čeprav je eno od najpomembnejših priporočil Evropskega sveta ohranjanje rasti naklonjene potrošnje.

Del izpolnjevanja srednjeročnega fiskalnega okvirja sektorja država naj bi bila tudi racionalizacija javnih skladov ter zavodov ter ustvarjanje podlag za podeljevanje koncesij za opravljanje negospodarskih javnih služb. V KSS PERGAM odločno nasprotujemo širjenju koncesij in slabljenju javnih subjektov. Subjekti, ki so v javni lasti lažje sledijo pri opravljanju javne službe širšim družbenim interesom. Pristop, ki ga zasledimo v Nacionalnem razvojnem programu, zanesljivo vodi v razgradnjo javnega sektorja in privatizacijo javnih služb in storitev. Dolgotrajno in načrtno slabljenje javnega sistema bo imelo za posledico drastičen padec kakovosti storitev in po privatizaciji še dramatičen dvig cen.

Pomembna točka za KSS PERGAM je tudi del Nacionalnega reformnega programa, ki govori o privatizaciji. Na tem mestu ponovno poudarjamo, da privatizacija ne sme biti zgolj sredstvo za krpanje javnih financ in priložnost za razno razne posrednike in svetovalce, temveč mora biti transparentna in izvedena na način, ki bo podjetjem, ki so ali bodo predmet morebitne prodaje, dolgoročno zagotavljala boljše upravljanje in razvoj, pri tem pa je potrebno zato kot cilj in pogoj nujno postaviti tudi ohranjanje delovnih mest ter ohranitev proizvodnje v Republiki Sloveniji.

Na področju trga dela v KSS PERGAM menimo, da bi morali biti ukrepi usmerjeni v zmanjševanje obsega tistih oblik dela, ki predstavljajo nelojalno konkurenco zaposlitvam po pogodbi o zaposlitvi. V številnih primerih so negotove oblike zaposlovanja zgolj krinka za prikrita delovna razmerja. Nacionalni reformni program govori o uvedbi ukrepov, ki vplivajo na stroške dela, da bi spodbudili rast in ustvarjanje delovnih mest, ne da bi se pri tem poslabšal položaj zaposlenih z nizkimi dohodki. Prepričani smo, da strošek dela v Republiki Sloveniji nikakor ni previsok in ne predstavlja razloga za nekonkurenčnost slovenskega gospodarstva, saj je v primerjavi s številnimi drugimi uspešnimi in konkurenčnejšimi evropskimi državami strošek dela v Sloveniji nižji. Tako je znano, da je v Sloveniji za leto 2012 znašal strošek dela z opravljeno uro v proizvodnji 14,50 €, med tem ko je recimo v Avstriji znašal 30,20 €, Nemčiji 31,00 € ali na Švedskem 42,20 €. Zmanjševanje stroška dela na račun višine plač ali pravic v zvezi z delom zato po našem prepričanju ne vodi niti h konkurenčnejšemi gospodarstvu, niti k izpolnjevanju ciljev Evropa 2020. Takšen pristop je za KSS PERGAM nesprejemljiv, saj ne vodi k dolgoročnemu cilju, ki bi moral biti inovativno socialno tržno gospodarstvo. Tudi zmanjševanje davkov in prispevkov, ki se plačujejo od plače po pogodbi o zaposlitvi je potrebno oceniti z vidika stanja zdravstvene in pokojninske blagajne, pri čemer menimo, da bi bilo potrebno v enaki meri obremeniti tudi ostale oblike dela. Prav tako pogrešamo ukrepe, ki bi okrepili srednji sloj prebivalstva.

S trgom dela je povezana tudi regulacija poklicev in dejavnosti, za katere Nacionalni reformni program predvideva, da se bo njihovo število prepolovilo. Deregulaciji v takšnem obsegu smo v KSS PERGAM v okviru socialnega sporazuma nasprotovali, saj menimo, da je k deregulaciji poklicev in dejavnosti potrebno pristopiti premišljeno in ob upoštevanju vseh posledic. Regulacija poklicev in dejavnosti zagotavlja minimalen standard in minimalno kakovost storitve, kar dokazujejo nekatere negativne izkušnje, ki so posledica deregulacije. Napoved o prepolovitvi števila reguliranih poklicev in dejavnosti brez tehtnih argumentov in premisleka o konkretni dejavnosti oziroma poklicu se nam zdi zato škodljiva.

Nenazadnje opozarjamo na neskladje med Nacionalnim reformnim programom in usklajenim delom socialnega sporazuma v delu, ki govori o izobraževanju. Nacionalni reformni program namreč predvideva povečanje sredstev za visoko šolstvo za 2% letno v času gospodarske rasti, medtem ko usklajeni del socialnega sporazuma predvideva 2% delež BDP za terciarno izobraževanje, kar je pomembno večji delež kot po Nacionalnem reformnem programu. Tem delu sledi usklajeni del Socialnega sporazuma priporočilom OECD. če želi Slovenija postati na znanju temelječa družba in ustvariti pogoje za inovativnost, visoko dodano vrednost v gospodarskih in negospodarskih dejavnosti ter dvigniti konkurenčnost njenih prebivalcev, sta ključ do tega cilja povečanje sredstev za terciarno izobraževanje in nenehno dvigovanje kakovosti le-tega.

V KSS PERGAM pričakujemo od Vlade resen razmislek o omenjenih pripombah, ki so bile s strani KSS PERGAM predstavljene na seji Ekonomsko socialnega sveta, pa tudi o drugih pripombah socialnih partnerjev na omenjeni dokument.

 

Dr. Janez Posedi, predsednik KSS PERGAM

 

Ljubljana, 11. 04. 2014