Izjava za javnost VSS

Visokošolski sindikat Slovenije je na današnji novinarski konferenci podal komentarje na novelo Zakona o visokem šolstvu in pozval Vlado RS…

 

Novinarska konferenca VSS dne 22. 11. 2013

 

IZJAVA ZA MEDIJE

 

Poziv Vladi Republike Slovenije

Spoštovana predsednica vlade mag. Alenka Bratušek,

Visokošolski sindikat Slovenije je sodeloval v delovni skupini za pripravo novele Zakona o visokem šolstvu. Na tem mestu želimo najprej pozdraviti pripravljenost Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport na konstruktivno sodelovanje. Plod tega sodelovanja so nekatere novosti v noveli zakona, ki so bile v zakon vključene na predlog Visokošolskega sindikata Slovenije:

– volilna pravica (rektorji, dekani) se bo razširila tudi na tiste zaposlene, ki niso ne pedagoški ne znanstveni delavci; večja bo tudi njihova udeležba v organih fakultet;
– odgovornost dekanov do zaposlenih na fakultetah je jasneje določena;
– v osnutek bo po zagotovilih MIZŠ vključena zahteva, da univerze določijo postopek predčasne razrešitve rektorjev;
– pripravljalci so sprejeli naš predlog o vrnitvi normativa neposredne pedagoške obveznosti v prvotno stanje;
– preprečili smo nekatere določbe, ki so jih predlagala vodstva univerz in so bile izrazito v škodo zaposlenih;
– dodatne predloge bomo po dogovoru z ministrom dr. Jernejem Pikakom posredovali tudi v pisni obliki.

Kljub dobremu sodelovanju s pripravljalci zakona žal opažamo — to opažanje pa smo izrazili tudi na sestanku z ministrom 21. 11. 2013, –, da predlagani zakon ne definira standardov javne službe, do katerih imajo brez plačila pravico vsi redni študenti, temveč definicijo teh standardov nadomešča z meglenim izrazom “obseg javne službe”, ki se očitno nanaša predvsem na razmerje med številom brezplačnih in samoplačniških vpisnih mest. Dovoljeni obseg samoplačniškega študija (40%) daleč presega sedanje povprečje in dokazuje, da vlada z javnimi sredstvi ne namerava zagotoviti niti študijske dejavnosti v sedanjem obsegu, kaj šele, da bi univerzam omogočila pogoje za temeljno raziskovanje.

Prav tako Visokošolskemu sindikatu Slovenije ni ušlo, da 100. člen zakona v novem kontekstu omogoča neomejeno povečevanje delovne obveznosti celo redno zaposlenim pedagoškim delavcem, in sicer znotraj obstoječe pogodbe o zaposlitvi, kar pomeni ukinitev normativov skozi stranska vrata in lahko pripelje do množičnega odpuščanja. “Tržni viri”, ki jih ministrstvo pedagoškim delavcem prikazuje kot “posladek”, bodo lahko pomenili zgolj povečanje obremenitev za isto plačilo. če iz 100. člena ne bo izločen stavek “ki se izvaja kot javna služba” oziroma ne bo jasno zapisano, da je tudi plačljivi študij (v ustrezno omejenem obsegu) del javne službe, bo predlog zakona za Visokošolski sindikat Slovenije v celoti nesprejemljiv.

Predvsem pa predlog novele zakona v ničemer ne rešuje finančnega položaja univerz v letih 2013 in 2014. Za leto 2015 predvideva celo znižanje sredstev, saj bo prva pogodba izhajala iz povprečja let 2012-2014, ki glede na leto 2013 pomeni padec. Do prvega radikalnega zmanjšanja je namreč prišlo ravno leta 2012, ki bo krojilo povprečni znesek. S tem se ujema tudi visokošolski proračun za leto 2015, ki glede na leto 2014 pomeni zmanjšanje. Zakon sicer predvideva, da se bodo sredstva za visoko šolstvo od leta 2015 naprej letno povečevala vsaj za 2%, kar bi glede na sedanji BDP pomenilo, da bo cilj 2% BDP za terciarno izobraževanje dosežen v pol stoletja. Vendar v to futuristično projekcijo ni vključena niti inflacija, zato smo prepričani, da je polstoletni vzpon, ki se bo začel 1. januarja 2015, glede na trenutne razmere samo pesek v oči.

Vlado Republike Slovenije zato z vso resnostjo opozarjamo na pretekle obveznosti, ki jih ima do zaposlenih na univerzah, na nezakonite prakse ter na posledice sistemske anarhije na področju visokega šolstva:

– nekatere univerze že nekaj časa ne izpolnjujejo finančnih obvez do svojih zaposlenih; na Univerzi v Mariboru visokošolski učitelji in sodelavci na več fakultetah že več kot leto dni čakajo na izplačilo dela plače »za nazaj«; več primerov takih neizplačil je tudi na drugih dveh univerzah;
– številni univerzitetni učitelji niso plačani skladno z zakonom, temveč so že več let podplačani, zato je bil sindikat prisiljen v vlaganje kolektivnih in individualnih tožb, katerih posledice bodo žal bremenile univerze in državo;
– številnim delavcem z nazivom visokošolskega učitelja ni omogočeno napredovanje z asistentskega na učiteljsko delovno mesto, čeprav imajo enake obveznosti kot kolegi na ustreznih delovnih mestih in opravljajo enake pedagoške obveznosti kot oni, le da jih morajo opraviti več za manjšo plačo;
– še vedno ni prišlo do uskladitve plačnih razredov, vezanih na orientacijsko delovno mesto “asistent z doktoratom”, in plačnih razredov v skupini J;
– v visokem šolstvu smo zelo pogosto plačani enako ali celo slabše od kolegov v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, pri čemer se od nas terjajo višja izobrazba in raziskovalno delo, pogoji za napredovanja (tako znotraj istega delovnega mesta kot med različnimi delovnimi mesti) pa so bistveno strožji od tistih v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah;
– rektorji univerz so glede na neodzivnost v javni razpravi v celoti sprejeli logiko in retoriko prejšnje vlade, ki je v neustavnih uredbah o javnem financiranju visokošolskih zavodov predvidela “sanacije” fakultet, nova vlada pa jih pri tem podpira s podaljšanjem uredb v leto 2014, ko bo potekalo “obdobje prilagajanja”; to je olepšan izraz za uvajanje šolnin — ali pa za ukinjanje delovnih mest, ukinjanje celotnih disciplin in odpuščanja;
– ob vsem tem bo univerze kot posredne proračunske uporabnice v kratkem prizadelo še izplačilo prvega obroka plačnih nesorazmerij; Visokošolski sindikat Slovenije si za ta izplačila že dolgo prizadeva in meni, da bi bili njegovi člani do njih upravičeni takoj, vendar poudarjamo, da so razlog za stroške neodgovorna politična dejanja, za katera univerze in zaposleni na njih nismo odgovorni; prelaganje teh stroškov na univerze (in posredno na nas same) je nesprejemljivo, zato mora država javnim zavodom tako kot drugim delom javnega sektorja zagotoviti namenska sredstva.

Republika Slovenija ima do univerz, zaposlenih na njih in študentov velik materialni in moralni dolg, ki ga ne bo mogla poplačati s pravljico o postopnem zviševanju proračuna do leta 2070. Opozarjamo, da gre pri sredstvih, ki jih Univerza na Primorskem, Univerza v Ljubljani in Univerza v Mariboru potrebujejo za svoje preživetje komaj za kakšen odstotek tistega denarja, ki ga bo država namenila za sanacijo bank. Namesto tega smo priča načrtu obsežne komercializacije visokega šolstva, ki bo vodila v padec kakovosti, stroške te sistemske degradacije pa bodo morali prevzeti študenti in njihove družine.

Spoštovana predsednica vlade, mag. Alenka Bratušek!

Od Vas pričakujemo jasne odgovore glede razvojnih prioritet Vaše vlade in glede mesta, ki ga ima v njenem programu intelektualni razvoj skupnosti. Kakšno mesto imajo v razvojnem programu Vaše vlade temeljne raziskave, ki omogočajo dolgoročni ekonomski in kulturni razvoj? Kakšen je po Vašem prepričanju pomen vrhunskega znanja v sodobnem svetu?

Zahtevamo, da se proračun za dejavnost visokega šolstva takoj vrne na raven leta 2011, do leta 2020 pa za celotno dejavnost terciarnega izobraževanja doseže 2% BDP. Prvi del te zahteve je za 20 mio cenejši od tistega, kar zahteva veljavni Nacionalni program visokega šolstva 2012-2020. Drugi del zahteve je uskladitev novele zakona z zahtevo nacionalnega programa, ki bi morala biti uresničena do leta 2020. Zahtevamo tudi, da se v ZVis doda minimalna sredstva za »raziskovalni steber« univerz, saj je univerza v svojem temelju raziskovalna ustanova; poučevanja in razvoja znanosti brez temeljnega raziskovanja si sploh ne znamo predstavljati! Sedanja različica zakona ureja zgolj temeljni steber financiranja javnih univerz, raziskovalnega pa veže na spremenjeni Zakon o raziskovalni dejavnosti, kar ni sprejemljivo! Financiranje raziskovalne dejavnosti univerze samo skozi razpise projektov bo imelo za univerzo pogubne posledice z vidika njenega znanstvenega poslanstva.

Zahtevamo konkreten program usklajevanja delovnih mest v visokem šolstvu s habilitacijskimi nazivi; ena od možnih rešitev je, da se v 100. člen Zakona o visokem šolstvu normativ neposredne pedagoške obveznosti izrecno veže na naziv.

Zahtevamo tudi dosledno izpolnjevanje pravic delavcev v visokem šolstvu ter od vlade pričakujemo, da bo od rektorjev kot direktorjev javnih zavodov dosledno zahtevala spoštovanje veljavne zakonodaje in kolektivnih pogodb.

 

22. 11. 2013

Za Visokošolski sindikat Slovenije

Marko Marinčič, Karin Cvetko Vah, Marija Javornik Krečič, Elizabeta Zirnstein